Mož ribič je bil s svojim sinom ves dan na odprtem morju. Nastal je vihar, ki je preprečeval, da bi se mogla s čolnom približati obali. Znočilo se je. Oče in sin sta izgubila smer. Žena, ki je doma zaman čakala na njuno vrnitev, se je odločila za veliko žrtev. Treba je bilo napraviti velik ogenj, da ga bosta mož in sin videla in tako mogla veslati v pravo smer. Zažgala je domačo leseno hišo. Prav ta ogenj je možu in sinu pokazal pravo smer do obale. Tako ju je pogumna ljubezen žene in matere rešila.
Marija
je naša duhovna mati, mati Cerkve. Hoče nam pomagati, da bi prišli domov, da bi
v viharjih tega življenja ne zgrešili svojega večnega cilja.
V
katakombah so našli svetilko, na kateri je upodobljena palma z enim samim
velikim sadom, h kateremu leti jata golobov, da se nasiti. Palma je Marija, sad
je njen sin Jezus, golobi smo kristjani.
Jezuitski
pater Rot, znameniti pridigar, je na stara leta večkrat ponavljal: »Starček sem,
osemdeset let imam, a kljub temu še vedno potrebujem Mater.«
Otroci,
mladi, starejši, zdravi, bolni – vsi potrebujemo Mater Marijo. Ona je naša
duhovna mati zato, ker je najprej Kristusova mati. Spočela, rodila in z
ljubeznijo je skrbela za Jezusa Kristusa. Zdaj skrbi za to, da bi se Kristus
rodil tudi v nas in rastel do polne starosti. Naša mati je tudi zato, ker nas
je v bolečinah rodila na Kalvariji. V pesmi se z zaupanjem obračamo nanjo: »O
Marija, naša ljuba Mati, sprejmi v milostno Srce verne vse, ki množice jih
tvoje danes ti priporoče.«
Komentarji
Objavite komentar