Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju.
Eva
je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla
Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je
obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija
je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje.
Sv.
Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki
je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je
vprašal: »Povej mi, dragi Dominik, ki si vse življenje živel krepostno, kaj ti
je bilo ob smrti v največjo tolažbo.«
»Kaj
misliš?« ga vpraša Dominik.
»Morda
to, da si ohranil do konca življenja krepost čistosti?«
»Že,
tudi to, a ne samo to.«
»Morda
ti je bilo v največjo tolažbo to, da si imel mirno vest?«
»Tudi
to je dobro, a ni najboljše!«
»Morda
ti je bilo v tolažbo upanje na nebesa?«
»Ne,
ne samo to!«
»Morda
so ti bila v tolažbo dobra dela?«
»Ne!«
»Kaj
pa potem?«
»Ob
smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim
fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«
V
pesmi se na našo Mater obračamo s prošnjo: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata,
da te v raju počastim z lepim petjem angelskim.«
Komentarji
Objavite komentar