Hčerki, ki je bila v mestu v šoli, se je ubilo ogledalo. Pisala je materi, naj ji takoj pošlje drugo. Mati je poslala kar tri: navadno, sliko s človeško lobanjo in podobo Brezmadežne. V spremnem pismu je zapisala:
»Ljuba hčerka! Pošiljam ti tri ogledala: prvo te
kaže, kakršna si sedaj; drugo, kakršna boš kmalu; tretje, kakršna bi morala
biti.«
Mali
Janezek Vianney, poznejši slavni arški župnik in svetnik, je kopal v vinogradu.
Zanj je bilo delo pretežko. Našel je zelo dobro rešitev. V vinograd je vzel
kipec Matere božje. Dal ga je pet korakov pred sebe in kopal. Ko je prišel do
kipca, ga je zopet prestavil za pet korakov naprej. Tako je celo prehitel
svojega starejšega brata.
Dober
Marijin otrok ima pred seboj podobo Brezmadežne in pogosto pogleda vanjo. Ona
je srednica k Bogu. Tako so delali svetniki. Škof Slomšek je zelo ljubil Marijo
in se ji vedno znova priporočal. Kadar je šel iz sobe, se je ozrl na Marijino
podobo, ki jo je imel pri postelji. Pogosto se je pri vratih še enkrat obrnil
ter pogledal na Marijino sliko.
Sv.
Hedvika, poljska vojvodinja, je vedno nosila s seboj podobo Device Marije in jo
velikokrat pogledala. Držala jo je v rokah tudi ob smrti, in sicer tako močno,
da je niso mogli vzeti iz rok. Trije prsti, ki so držali to podobo, so bili
petindvajset let po smrti še nespremenjeni.
V
pesmi zagotavljamo svoji duhovni Materi: »Podoba tvoja pred očmi mi vedno
miljena stoji.«
Komentarji
Objavite komentar