Preskoči na glavno vsebino

21. Marija, skoz življenje voditi srečno znaš


Dekle so poklicali k materi, ki je bila na smrt bolna. Ko je šla pozno zvečer skozi gozd, je molila rožni venec. Tedaj stopi pred njo ropar: »Denar sem!« Izroči mu ves denar in v strahu izjeclja: »Pustite me, grem k svoji umirajoči materi.« Komaj dekle naredi nekaj korakov, ropar zakliče: »Počakaj, tu imaš denar nazaj. Ne morem ga vzeti. Spomnil sem se svoje matere. Tudi jaz sem pred leti prišel k njeni smrtni postelji. Pred smrtjo mi je rekla: ‘Umrla bom, ne pozabi na svojo mater! Pa na – Marijo, božjo Mater!’« Ropar je nato izginil v gozdu.
Med našimi najlepšimi spomini so spomini na mater. Blagor nam, če nas tudi na Devico Marijo vežejo takšni spomini! Varovali nas bodo, da bomo lažje ostali pošteni. Marija je mati boljšega in lepšega sveta, ki ga lahko uresničimo le z njeno pomočjo.
Rimski patricij Coriolan (Koriolan) je rešil Rim pred sovražnikom. Nehvaležni meščani so ga pregnali iz mesta. Iz razočaranja je skupaj s sovražniki sklenil mesto Rim zravnati z zemljo. Tedaj je prišla k njemu iz mesta njegova mati z drugimi Rimljankami in sina prosila, naj rodnemu mestu prizanese. Uslišal je svojo mater: »Razorožila si me. Mestu bom prizanesel.«
Mati ima velik vpliv pri sinu, ker je mati. Tako nam tudi Božji Sin prizanaša na priprošnjo svoje Matere. Ona nas hoče pripeljati k Sinu, k izpolnjevanju njegove volje. Sv. Ludvik Montfortski je rekel: »Če rečemo ‘Marija’, reče ona ‘Bog.’«
Norveška pisateljica in Nobelova nagrajenka Sigrid Undset (+ 1949) je v znanem zgodovinskem romanu Kristina, Lavransova hči opisala glavno junakinjo Kristino, kako se v materinskih težavah in skrbeh pogosto zateka k Materi božji. Ob pričakovanju prvega otroka, na božični večer, pred Marijo moli: »Blažena Marija, ti jasna morska zvezda, jutranja zarja večnega življenja, ki si rodila Sonce vesolja – pomagaj nama!«
V pesmi z zaupanjem prosimo našo nebeško Vodnico: »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš; ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš. Ti krmi ga v valovih, ti brani ga v vetrovih; Marija, hiti na pomoč!«

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

31. Mati zlata, odpri mi nebeška vrata

Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju. Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje. Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik...

27. Srečno vodi čolnič moj

            Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«             Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal tudi profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.             Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so vi...

30. Marija, poglej nas grešnike zdaj

Stari pater Avguštin je ravno molil v svoji sobi za spreobrnjenje grešnikov rožni venec, kar potrka samostanski brat in sporoči: »Jutri bodo usmrtili zločinca. Več duhovnikov ga je že poskusilo spraviti z Bogom, a brez uspeha. Obnaša se kakor divja zver, tako da so ga morali vkleniti. Stalno ponavlja: ‘Pogubljen, pogubljen na veke!’ Stari mož molitve in pokore poklekne pred Marijino podobo in zmoli Spomni se . Nato se odpravi na pot. S seboj vzame podobico z molitvijo Spomni se . Ko pride v zapor, lepo pozdravi in zapornika nagovori. On divje zarožlja z verigami in zakriči: »Poberite se, dajte mi mir, dobro za vas, da sem vklenjen, sicer bi vas raztrgal na drobne kosce,... pogubljen, pogubljen na veke!« Pater ne odneha, ampak se priporoča Mariji, pribežališču grešnikov. Končno je zapornik pripravljen skupaj s patrom zmoliti molitev Spomni se . Za patrom ponavlja: »Spomni se – spomni se, da še nikdar ni bilo slišati – da še nikdar ni bilo slišati...« Ko sta bila sredi molitve, ...