Bilo je na Dunaju, o božiču, leta 1906. Dekle je nedaleč od cerkve sv. Štefana prodajalo svoje telo za denar. Na sveti večer ji je poštar prinesel paket od doma. V njem je bila tudi Marijina slika in pismo:
»Draga
hči, tvoja bolna mati, ki jo boš spravila v grob, in jaz, tvoj nesrečni oče,
prosiva vsak dan zate Devico Marijo, naj ti izprosi spreobrnjenje. Če bo Bog
terjal od naju dušo izgubljenega otroka, boš ti sama pričala pred Bogom, da
midva nisva kriva…«
Dekle
se zlobno zakrohoče in vrže pismo v ogenj, prav tako Marijino podobo. Že liže
plamen sveto podobo. Tedaj nesrečno grešnico zadene iskra božje milosti. Zapeče
jo v dno duše. V hipu se razgrne pred njo vsa izprijenost njenega zgrešenega
življenja. Nič več ne more ostati v tej nesrečni hiši. Iz ognja potegne gorečo
Marijino podobo, ogenj pogasi in s podobo odhiti v cerkev sv. Štefana. Tam
opravi sveto spoved in začne novo življenje. Kakor so angeli oznanjali mir
ljudem na zemlji, je tudi v njeni duši zavladal božji mir.
V
operi Richarda (Riharda) Wagnerja Tannhäuser
(Tanhojzer) glavni junak zaide v grešno življenje in je ves nesrečen zaradi
ujetosti v strasti, ki se jih ne more rešiti. Spomni se na Marijo in vzklikne:
»Moja rešitev je samo v Mariji!«
Dober
kristjan večkrat na dan moli: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike
zdaj in ob naši smrtni uri.«
Komentarji
Objavite komentar