Preskoči na glavno vsebino

14. Ti, nebeška zvezda, kažeš meni pot


Dne 15. aprila 1912 se je potopil največji takratni parnik sveta Titanic. Zadel je na ledeno goro in se od spodaj preklal. Štiri ure se je ustavljal potopu. Na krovu se je vnel boj za to, kdo bo dobil mesto v rešilnem čolnu. Vsak si je hotel rešiti življenje, le svoje življenje. Izjema, čudovit zgled ljubezni do Boga in bližnjega, je bil jezuit p. Byles (Bils). Spovedoval je, delil skupno odvezo, bodril, molil. Ponudili so mu mesto v rešilnem čolnu, a ni hotel sprejeti, ker je hotel pomagati tistim, ki so ostali na krovu. Bil je res pravi apostol. Pomagal je ženam in otrokom, da so se vkrcali v čolne, kolikor jih je bilo. Parnik je izginjal v valovih, pater pa je molil rožni venec. Skupaj z njim je utonilo 1700 ljudi.
Sv. Maksimilijan Kolbe je med prvo svetovno vojno študiral v Rimu in tam dosegel doktorat. Takrat so ob proslavah druge stoletnice prostozidarjev na trgu sv. Petra v Rimu Boga javno sramotili. Na zastavah so imeli napis: »Satan naj vlada v Vatikanu in papež naj mu služi.« Ta dogodek je bil Kolbeju pobuda za ustanovitev Viteštva Brezmadežne, da bi z Marijino pomočjo osvojil za Kristusa dežele in narode vsega sveta. Dne 17. oktobra 1917 se je pridružilo prvih sedem članov. Ustanova je kmalu imela več kakor milijon članov po vseh deželah. Cerkev jo je priznala kot bratovščino.
Misijon v afriški državi Uganda se je zelo lepo razvijal. Danes je tam od 19 milijonov prebivalcev ena tretjina katoličanov. Kje je skrivnost uspeha? Ko so prišli tja prvi misijonarji, so se zavezali: »Gospod, vse uspehe, ki jih bomo dosegli v tej deželi, bomo pripisovali posredovanju tvoje brezmadežne Matere.«
Marija je kraljica apostolov vseh časov. Vsi njeni apostoli imajo v oznanjevanju evangelija velike uspehe. Pomislimo na svetega očeta Janeza Pavla II., tega velikega apostola, svetovnega romarja, ki je ves Marijin, kar kaže tudi njegovo geslo: Ves sem tvoj!
Marija je zvezda vodnica apostolom, naj bo tudi nam: »Ti, nebeška zvezda, kažeš meni pot; vodi ti otroka preko breznov zmot. Mati, ne pozabi me, večno jaz ne zabim te!«

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

31. Mati zlata, odpri mi nebeška vrata

Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju. Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje. Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik...

27. Srečno vodi čolnič moj

            Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«             Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal tudi profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.             Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so vi...

30. Marija, poglej nas grešnike zdaj

Stari pater Avguštin je ravno molil v svoji sobi za spreobrnjenje grešnikov rožni venec, kar potrka samostanski brat in sporoči: »Jutri bodo usmrtili zločinca. Več duhovnikov ga je že poskusilo spraviti z Bogom, a brez uspeha. Obnaša se kakor divja zver, tako da so ga morali vkleniti. Stalno ponavlja: ‘Pogubljen, pogubljen na veke!’ Stari mož molitve in pokore poklekne pred Marijino podobo in zmoli Spomni se . Nato se odpravi na pot. S seboj vzame podobico z molitvijo Spomni se . Ko pride v zapor, lepo pozdravi in zapornika nagovori. On divje zarožlja z verigami in zakriči: »Poberite se, dajte mi mir, dobro za vas, da sem vklenjen, sicer bi vas raztrgal na drobne kosce,... pogubljen, pogubljen na veke!« Pater ne odneha, ampak se priporoča Mariji, pribežališču grešnikov. Končno je zapornik pripravljen skupaj s patrom zmoliti molitev Spomni se . Za patrom ponavlja: »Spomni se – spomni se, da še nikdar ni bilo slišati – da še nikdar ni bilo slišati...« Ko sta bila sredi molitve, ...