Preskoči na glavno vsebino

Knjižici na pot


Knjižica je izšla v zbirki Nauči nas moliti. Učiteljica naše molitve je v njej Mati Marija. Številni zgledi in pričevanja nas popeljejo k njej. Kakor hitro smo pri njej, nas ona vodi k svojemu Sinu in k Svetemu Duhu, saj je sama polna Svetega Duha.
Naslov knjižice Vse Slovence k Bogu dvigaj je iz pesmi Marija, ti pomagaj nam. Tudi z njim je povedano, da je Marija mati in učiteljica naše molitve. Naslovi skoraj vseh sestavkov so vzeti iz naših Marijinih pesmi, ki so hkrati tudi molitve. Kdor dobro poje, po sv. Avguštinu celo dvakrat moli. Vsebina knjižice nas hoče po Devici Mariji pripeljati do molitvene naveze z Bogom.
V molitvi bomo zelo napredovali, če bomo premišljevali in občudovali Devico Marijo, če bomo rastli v ljubezni do nje, če se bomo popolnoma izročili v njene roke, če bomo posnemali njeno krepostno življenje.
Pričevanja in zgledi so močnejši od besed, saj »besede mičejo, zgledi vlečejo«. Pozorni bomo na to, kaj nam hoče posamezno pričevanje ali zgled povedati. Devica Marija je takoj za Jezusom najodličnejša učiteljica naše molitve. Čudovita je njena molitev Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je prva Cerkev po Kristusovem vnebohodu v molitvi pričakovala Svetega Duha, je Mati Marija svoje molitve pridruževala molitvam Jezusovih učencev in tako postala vzornica Cerkve, ki moli. Kot naša duhovna mati v nebesih prosi pri svojem Sinu za nas in mnogo bolj kakor mi želi, da bi bili po molitvi povezani z Bogom.
Knjižico lahko uporabljate tudi za branje v mesecu maju po svojih domovih kot del večerne molitve. Na koncu bo dobro, če se o prebranem pogovorite. Morda boste dostavili spontane prošnje za vse potrebe, litanije Matere božje ali kakšno drugo molitev.

Stična, na praznik svete božje Matere, 1. januarja 1998
p. Anton Nadrah

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

31. Mati zlata, odpri mi nebeška vrata

Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju. Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje. Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik...
Objavite komentar
Preberite več

28. Marija, le pridi gotovo po me

Starček, nič kaj veren, že zelo bolehen, je brskal po svojem predalu in našel listek, na katerem so bili zapisani dobri sklepi, ki jih je napravil, ko je bil še dijak in član Marijine družbe: »Vsak dan bom začel z imenoma: Jezus, Marija! Vsak dan bom molil rožni venec. Vsakih štirinajst dni bom prejel svete zakramente. Vsako soboto se bom postil na čast Materi božji.« Starega   moža je pretreslo: »Lepa moja mlada leta, kje ste? Kako sem se od takrat spremenil! O ti ubogi rožni venec, ti uboga molitev. Jezus, Marija, na vse sem pozabil. Nekdaj – in sedaj, kakšna sprememba!« V globoki skrušenosti je pokleknil in počasi izgovarjal ime Marija. Opravil je dobro spoved in se tako spravil z Bogom in Cerkvijo. Bil je že skrajni čas, saj so ga kmalu zatem odnesli na pokopališče. Neki župnik je obiskal na smrt bolnega moža, da bi ga spomnil na zakramente. Bolnik se je tako razburil, da se je stresla postelja: »Ne verujem, saj Boga sploh ni!« Tudi pri drugem obisku je bil na začetku...
Objavite komentar
Preberite več

30. Marija, poglej nas grešnike zdaj

Stari pater Avguštin je ravno molil v svoji sobi za spreobrnjenje grešnikov rožni venec, kar potrka samostanski brat in sporoči: »Jutri bodo usmrtili zločinca. Več duhovnikov ga je že poskusilo spraviti z Bogom, a brez uspeha. Obnaša se kakor divja zver, tako da so ga morali vkleniti. Stalno ponavlja: ‘Pogubljen, pogubljen na veke!’ Stari mož molitve in pokore poklekne pred Marijino podobo in zmoli Spomni se . Nato se odpravi na pot. S seboj vzame podobico z molitvijo Spomni se . Ko pride v zapor, lepo pozdravi in zapornika nagovori. On divje zarožlja z verigami in zakriči: »Poberite se, dajte mi mir, dobro za vas, da sem vklenjen, sicer bi vas raztrgal na drobne kosce,... pogubljen, pogubljen na veke!« Pater ne odneha, ampak se priporoča Mariji, pribežališču grešnikov. Končno je zapornik pripravljen skupaj s patrom zmoliti molitev Spomni se . Za patrom ponavlja: »Spomni se – spomni se, da še nikdar ni bilo slišati – da še nikdar ni bilo slišati...« Ko sta bila sredi molitve, ...
Objavite komentar
Preberite več